Več kot 1000 prebivalcev Anhovega in okolice še vedno nima dostopa do kakovostne pitne vode. Vodarna, ki se uporablja za vodooskrbo krajanov, je v lasti cementarne Salonit Anhovo, ki vodo črpa kar iz reke Soče.

Razna onesnaženja pitne vode se dogajajo že več let, pravzaprav od samega začetka obratovanja vodarne, ki je bila zgrajena v sedemdesetih letih. Med te šteje tudi že zdavnaj pozabljen incident močnega onesnaženja pitne vode z mazutom leta 1980.

Najbolj odmeven primer onesnaženja pitne vode v Anhovem se je zgodil v juliju 2020. Iz pip je namesto pitne vode pritekla penasta in smrdljiva voda, polna strupenih snovi iz cementnih izlužkov.

V vodovodnem sistemu za oskrbo prebivalcev s pitno vodo se je poleg težkih kovin znašel tudi izjemno rakotvoren krom šest. Krajani prizadetega območja so bili še 4 mesece po onesnaženju odvisni od dobave pitne vode iz gasilske cisterne.

Šele po nesreči je prišlo na dan, da se je zaradi nedelovanja edine še delujoče črpalke leto in pol pitno vodo iz reke Soče črpalo kar iz rezervnega črpališča, ki se nahaja pod izpusti tehnološke vode Salonita in delom neočiščene kanalizacije kraja Kanal.

Dejstvo je, da pravzaprav nihče ne ve, kolikokrat je v preteklosti že prišlo do takšnega vdora odpadne industrijske vode, ki pa je zaradi manjših količin ostal neopazen. Pri nedavnem vzorčenju, se je tudi izkazalo, da so v pitni vodi še vedno prisotni zdravju škodljivi PAH-i.

Z amandmajem bi zagotovili sredstva za priklop na vodovodni sistem Mrzlek, ki zagotavlja zanesljiv in kvaliteten vir pitne vode.

NAŠA VODA JE ZRCALO NAŠE PRIHODNOSTI

Vodni in obvodni prostori, predvsem ob tekočih površinskih vodah imajo življenjski pomen tudi za varovanje podzemne vode in posledično glavnih virov pitne vode. Reke na svoji poti mestoma drenirajo podzemno vodo iz vodonosnikov in nekje drugje napajajo podzemno vodo s ponikanjem skozi dno struge v podtalje.

Na primer, za vodonosnik Ljubljanskega polja je napajanje iz reke Save ključno za obnavljanje zalog in kakovosti podzemne vode. Zato je potrebno varovati tudi celotno zaledje reke Save. Tega varovanja ne izvajamo z vodovarstvenimi območji, ampak z varovanjem obrežnega pasu in vodnega prostora Save. Podobno velja tudi za druge vodne vire pitne vode, še zlasti pa v krasu, kjer reke tudi v celoti ponikajo v vodonosnik in tečejo proti izvirom in zajetjem.

Dobro stanje ekosistema v obrežnem pasu zagotavlja, da je v dobrem stanju tudi voda v reki in v podzemni vodi. Obrežni pas je najobsežnejše vodovarstveno območje virov pitne vode. Obrežni pas in njegov ekosistem sta glavni kazalnik stanja vodnih virov in tudi virov v oskrbi s pitno vodo.