SKUPINA WIETERSDORFER IN KEMIČNO ONESNAŽENJE V AVSTRIJI
Tragičen incident, v Avstriji znan predvsem kot okolijski škandal HCB, se nanaša na kontaminacijo doline Krčice (nem. Görtschitztal) s strupenim heksaklorobenzenom (HCB), ki ga je zakrivila cementarna Wietersdorf und Peggau (w&p Zement GmbH) s sežiganjem odpadka, kontaminiranega gašenega apna, pri prenizki temperaturi.
Onesnaženje je v javnost prišlo konec novembra 2014. Med temeljito preiskavo se je izkazalo, da so pristojni organi o kontaminaciji živil vedeli že vsaj od konca marca 2014 in da je cementarna od 10 do 13 mesecev v zrak izpuščala HCB.
HEKSAKLOROBENZEN (HCB)
Heksaklorobenzen (kratica HBC) je vseprisotno, obstojno in bioakumulativno organsko onesnaževalo.
Prisotnost HCB-ja v okolju je skoraj izključno pogojeno s človeškim delovanje. Najpogostejša vira vstopa toksina v okolje sta uporaba v kmetijstvu in njegovo odvajanje v okolje v različnih industrijskih procesih. Prepoved neposredne rabe HCB-ja je v Avstriji stopila v veljavo leta 1992, v Evropski skupnosti pa velja vse od leta 1981. Od leta 2001 je HCB v okviru Stockholmske konvencije uvrščen med t. i. »ducat umazanih« snovi. Z vstopom konvencije v veljavo leta 2004 se naj bi se po vsem svetu upoštevala omejitev oziroma prepoved uporabe te strupene snovi.
HBC se v prvi vrsti uporablja predvsem kot pesticid in fungicid, kot sredstvo za zaščito semen in obdelavo prsti ter kot razkužilo pri skladiščenju žita. Zaradi fungicidnih lastnosti se je v Evropi v preteklosti dodajal sredstvom za zaščito lesa. Je tudi dober zaviralec gorenja, zato se je vse do 50-ih let prejšnjega stoletja uporabljal za impregnacijo lesa, pri dimniških oblogah, električni izolaciji, v plastiki in papirju ter pirotehniki. Pogosto se je uporabljal kot primes materialom in izdelkom v različnih industrijskih panogah.
Zaradi svoje obstojnosti se heksaklorobenzen nalaga v okolju. Na velike razdalje se prenaša z vodo in po zraku v troposferi. HCB dobro absorbirajo živi organizmi. Toksin učinkovito potuje po prehranjevalni verigi. Nalaga se v tkivih in tkivnih tekočinah z visoko vsebnostjo maščob. Pri ljudeh tako predstavlja najvišjo raven tveganja nalaganje v materinem mleku.
Raziskave na osebah izpostavljenim HCB-ju so pokazala kopičenje snovi v maščobnem tkivu, poškodbe jeter in reproduktivnih organov, porfirijo s fotosenzibilnostjo in porfirinurijo. Na podlagi laboratorijskih poskusov se HCB uvršča tudi med potencialno rakotvorne snovi.
Čeprav je danes raba heksaklorobenzena zelo omejena, namreč v komercialne namene se proizvaja v precej majhnem obsegu, se kljub temu nemalokrat pojavi kot stranski ali odpadni produkt v industrijskih procesih in tako preide v okolje. Ker je bilo onesnaževalo v preteklosti široko uporabljeno, se velike količine še vedno nahajajo v okolju. HBC je kemično zelo stabilen in presnovno praktično nerazgradljiv. Razgradnja toksina na zraku in v tleh pa poteka izjemno počasi.
KONTAMINIRANO GAŠENO APNO V DOLINI KRKE
Zapuščeno odlagališče Altlast K20 oz. Kalkdeponie Brückl I/II se nahaja približno 1 km južno od mesteca Mostič (nem. Brückl) v spodnji Krški dolini (nem. Gurktal) in približno 300 m severno od lokalnega obrata podjetja Donau Chemie AG, ki je tam od leta 1926 do 1981 odlagalo večinoma industrijske odpadke. Po ocenah naj bi nekdanje odlagališče skladiščilo ogromne količine odpadkov, onesnaženih z obstojnimi organskimi onesnaževali, organskimi topili ter celo kovinami kot sta živo srebro in aluminij. Približno 80.000 m³ materiala na deponiji vsebuje visoke koncentracije kloriranih ogljikovodikov, med katere spada tudi heksaklorobenzen (HCB).
Po uradnih podatkih se je apno odlagalo med letoma 1952 in 1981, ko so iz kalcijevega karbida pridobivali acetilen za proizvodnjo topil. Ta proces je kot stranski produkt proizvedel velike količine karbidnega apnenčevega blata. Okoljevarstveniki sicer trdijo, da je gašeno apno, ki samo po sebi ni strupeno, nastalo kot stranski produkt pri proizvodnje klora, na odlagališču pa odlagalo pomešano z onesnaženimi odpadki, kot so npr. s kloriranimi ogljikovodiki kontaminirani filtri in blata, ki so med drugim vsebovali tudi nizkohlapna heksaklorobutadien in heksaklorobenzen. Meritve so pokazale, da se je gašeno apno v deponiji kontaminiralo z raznimi toksini, med drugim tudi s CFC-ji ter težkimi kovinami kot so živo srebro, arzen in svinec.
V času obratovanja deponije naj bi podjetje pri lokaciji odlaganja odpadkov celo kršilo določbe iz odločbe iz leta 1979 in deponiralo kar brez tehničnih ukrepov za zaščito zemlje in podtalnice, čeprav se dno odlagališča omejuje na nivo podtalnice.
V 90-ih letih prejšnjega stoletja se je pričelo investirati v ukrepe za stabilizacijo odlagališča, med drugim z izgradnjo odplinjevalnega sistema in čistilne naprave za podtalnico.
Vzorci zemljin in podzemne vode, vzeti z odlagališča, so pokazali, da so odpadki onesnaženi. Med drugim vsebujejo visoke ravni kloriranih ogljikovodikov. O resnosti onesnaženosti tal priča tudi podatek, da je bilo v približno 5 letih iz tal odstranjenih okoli 18 ton CFC-ja. Zvezna agencija za okolje je zato leta 2003 potencial onesnaževal označila kot izjemno visok in območje uvrstila v prvi prednostni razred za izvedbo sanacije.
Takratna poskusna vrtanja so pokazala, da je pretežni del odloženega materiala apno, dragocena in iskana nadomestna surovina v gradbeni industriji, ki pa naj bi bilo onesnaženo s topili. Podjetje Donau Chemie AG se je odločilo za čiščenje odlagališča, ki bi trajalo 7 do 10 let. Odpadni material naj bi se po ustrezni termični obdelavi, pri čemer naj bi se uničila vsa organska onesnaževala, vključno z kloriranimini ogljikovodiki kot je HCB, lahko recikliral kot surovina v cementni industriji.
Skladno z zveznim zakonom o javnih naročilih je družba izbrala dva izvajalca za izvedbo del reciklaže deponijskega apna in za odlaganje materiala, ki ga ni možno reciklirati. S skupino Wietersdorfer je bila sklenjena pogodba za reciklažo. V dobri 13 km oddaljeni cementarni W&P Zement GmbH naj bi poskrbeli za prevoz in sežig 239.000 ton kontaminiranega apna
Cementarna je dovoljenje za termično predelavo onesnaženega gašenega apna prejelo leta 2010 od deželne svetnice Koroške deželne vlade za okolje Beate Prettner (SPÖ). Čiščenje deponije se je pričelo leta 2011. Po uradnem poročilu dežele Koroške so od 2012 do novembra 2014, ko je bil odvoz prekinjen zaradi onesnaženja s HCB, v cementarno pripeljali 100.000 ton gašenega apna. Na odlagališču je tako ostalo še okoli 140.000 ton onesnaženega materiala.
Po neuspešnem vseevropskem razpisu za obdelavo preostalega onesnaženega apnenčastega apna, je podjetje Donau Chemie AG leta 2016 pričelo z obsežnim projektom, ki naj bi zagotovil varnost zaprtega odlagališča. Odpadke so zapečatili s tesnjenjem samega odlagališča, ki je sedaj pod zemljo utrjeno tudi z betonskimi zidovi. Po ekološki katastrofi se je pričelo natančno spremljanje onesnaženega območja. Preiskave so med drugim pokazale znatno onesnaženje podtalnice in reke Krke. Da v globljih plasteh ne bi prišlo do kopičenja nevarnih odpadnih plinov, je poskrbeno za odvajanje in filtracijo talnega zraka ter črpanje in čiščenje podtalne vode. Na lokaciji poteka tudi stalen nadzor emisij. Kasnejša odstranitev nevarnih odpadkov z odlagališča ni izključena.
O LASTNIŠTVU CEMENTARNE
W&p Zement je tako kot Salonit Anhovo v lastništvu skupine Wietersdorfer Alpacem GmbH s sedežem v Celovcu v (nem. Klagenfurt) Avstriji.
Leta 1893 je bila ustanovljena družba Wietersdorfer Portland und Roman Cementwerke Philipp Knoch z glavnim obratom v Vetrinjah. Istega leta je tudi Johann Hofbauer v Peggau pričel s kopanje in prodajo apnenčastega gramoza. Po letu 1949 je z nacionalizirano tovarno upravljala družba Peggauer Zementwerke Alois Kern.
Leta 1988 sta se obe družbi združili pod skupno blagovno znamko Wietersdorfer & Peggauer Knoch, Kern & Co. Družba se je kasneje preimenovala v Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke GmbH .
W&p Zement GmbH je ena izmed treh naslednic podjetja Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke GmbH s proizvodnjo cementa v naseljih Vetrinje (nem. Wietersdorf) (avstrijska Koroška) in Peggau (avstrijska Štajerska).
Od leta 2018 deluje pod krovno družbo z imenom Wietersdorfer Alpacem GmbH, ki vključuje obrate v alpsko-jadranski regiji in jih trži pod skupno blagovno znamko Alpacem. Skupno trženje na področju cementa in betona vključuje šest podjetij v Avstriji, Sloveniji in Italiji; in sicer w&p Zement (A), w&p Beton (A), Salonit Anhovo (SLO), Rokava (SLO), w&p Cementi (IT) in Friulana Calcestruzzi (IT).
Cementarna družbe w&p Zement GmbH dolino Krčice dominira že vse od leta 1893.
Družba je leta 1915 po prevzetju sosednjega obrata proizvodnjo razširila z azbestnimi strešnimi ploščami, kasneje tudi s cevmi.
Med prvo svetovno vojno je bilo povpraševanje po cementu visoko. Proizvodnja je cvetela, podjetje pa raslo. Uspešnost se je nadaljevala tudi med in po drugi svetovni vojni. Cement iz podjetja se je npr. uporabljal pri postavitvi utrjene obrambne linije ”Südostwall” (slo. jugovzhodni zid) na jugovzhodni meji nemškega rajha in izgradnji železnice Koralm (nem. Koralmbahn), ki je še danes pomembna vez med Gradcem in Celovcem.
Zaradi zakonske prepovedi je bila predelava azbesta v Wietersdorfu ukinjena leta 1977, po dobrih 60. letih proizvodnje.
Da bi cementarna znižala obratovalne stroške, je več desetletij uporabljala smeti kot alternativen vir energije. Cementarna je sežigala različne industrijske odpadke, med drugim tudi odpadno plastiko ter blato iz čistilnih naprav iz Koroške in severne Italije. Koriščenje odpadkov se je v proizvodnji skoraj potrojilo leta 2006, kar sovpada s skorajšnjo podvojitvijo proizvodnje klinkerja s 320.000 ton na leto na 500.000 do 600.000 ton letno.
Leta 2012 je cementarna prejela dovoljenje za sežig s HCB-jem kontaminiranega gašenega apna skupine Donau Chemie AG s sedežem na Dunaju, ki velja za enega izmed večjih akterjev kemične industrije v Avstriji in drugje po Evropi. Pri sklenitvi pogodbe je za obe podjetji šlo za zelo donosno kupčijo. Cementarna v Wietersdorfu je na ta način znižala stroške goriva, podjetje Donau Chemie pa se je znebilo kontaminiranih odpadkov.
Po onesnaženju je Zvezna agencija za okolje izdala obširno študijo o zdravju okolja in ljudi.
PODROBEN PRIKAZ HCB KATASTROFE V DOLINI KRČICE
Da bi onesnaževala uničili brez ostankov, je skladno z avstrijsko uredbo o sežiganju odpadkov (nem. Abfallverbrennungsverordnung) odpadke potrebno termično obdelati tako, da se temperatura nastalega zgorevalnega plina nadzorovano in enakomerno dvigne nad 850 °C za dve sekundi. Pri nevarnih odpadkih pa se mora temperatura dvigniti na 1100 °C za najmanj dve sekundi. Ker pa je cementarna odpadek obdelala pri prenizki temperaturi, je v zrak več mesecev pošiljala HCB.
PRVE SLEDI ONESNAŽENJA
Jeseni 2013 so bile iz dveh različnih virov javljene prve prekoračitve vrednosti HCB-ja v hrani. Pri redni kontroli govejega mesa so predelovalci teletine v Salzburgu odkrili presežek mejnih vrednosti HBC-ja, ki veljajo za otroško hrano. Kontaminirano meso je dobavila zadruga za trženje mesnin avstrijske Koroške (nem. Bäuerliche Vermarktung Kärntner Fleisch reg.Gen.m.b.H. (BVG)). Prekoračitve so javili laboratoriju Zvezne avstrijske agencije za zdravje in varno hrano (nem. Bundesagentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit (AGES)), ki pa ni reagirala.
Skoraj istočasno je proizvajalec otroške hrane Hipp reklamiral dobavljeno teletino in meso mladega goveda, saj so vzorci pokazali kontaminacijo mesa s HCB-jem in težkimi kovinami. Koncentracije niso prekoračile mejnih vrednosti, a ima podjetje Hipp ničelno toleranco do onesnaževal v otroški hrani. Meso je dobavila ista zadruga, v katero je vključena tudi Kmetijsko gozdarske zbornica avstrijske Koroške (nem. Kärnten Landwirtschaftskammer). Po neuradnih podatkih naj bi zbornica že spomladi 2013 vedela za pozitivne vrednosti HBC-ja v mleku.
ONESNAŽENJE POSTAJA VSE BOLJ OČITNO
AGES je marca 2014 pri rutinskem inšpekcijskem nadzoru v porciji testenin z rikoto odkrila testo in nadev z izrazito visokimi vrednostmi HCB-ja. Po nadaljnjih raziskavah so ugotovili, da je za koncentracije snovi v jedi kriva skuta, ki jo dobavlja ekološka mlekarna Sonnenalm s sedežem v Malem Šentpavlu (nem. Klein St. Paul), nedaleč od cementarne v Vetrinjah. Mlekarna vse od leta 1997 skrbi za skupno trženje mleka in mlečnih izdelkov vsaj 20 okoliških kmetov. S svojimi izdelki oskrbuje tudi osnovne šole na avstrijskem Koroškem. Mlekarna je še isti mesec obvestila svoje dobavitelje in zadevo prijavila oblastem. Deželna oblast je naročila vzorčenje zemlje ter mlečnih in mesnih izdelkov. Javnost, tudi lokalni kmetje, o poteku preiskave ni bila obveščena.
V začetku aprila 2014 je AGES v Innsbrucku analizirala vzorce in odkrila povišane vrednosti HCB-ja v mlečnih izdelkih ter ugotovitve posredovala deželnim oblastem. Ker pa za predelane mlečne izdelke ni definiranih najvišjih dovoljenih vrednosti, je živilski inšpektor rezultate preračunal na mejne vrednosti za surovo mleko. Na tej osnovi ni bilo ugotovljenega presežka. Ko so analize vzorcev vzete med 27. marcem in 2. aprilom 2014 po osmih mesecih pricurljale na dan, so na agenciji trdili, da so spomladi odkrili zgolj ”sleherne sledi” onesnaževala.
Od aprila do oktobra se zadeva ni nikamor premaknila. Na podlagi prejetih vzorcev je postalo vse manj verjetno, da se vzrok za onesnaženje nahaja v tleh. Obstajal je sum na industrijsko onesnaženje. Ljudje so domnevali, da je nekaj narobe. Nekateri kmetje so že spomladi zamenjali krmo. Čez poletje se v upanju da bodo vrednosti toksina padle, ni zgodilo popolnoma nič.
ONESNAŽENJE PRIDE NA DAN
V začetku oktobra 2014 je cementarna v Wietersdorfu na podlagi sumov o onesnaženju kontaktirala oblasti in po skoraj dveh letih in pol se je pričelo z meritvami HCB-ja v bližnjem naselju Mali Šentpavel. V začetku novembra je deželni svetnik iz vrst Zelenih (nem. Grüne) Rolf Holub o povečanju vrednosti HCB-ja obvestil deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja iz vrst Avstrijske socialdemokratkse stranke (nem. Sozialdemokratische Partei Österreichs (SPÖ)) in koroške deželne referentke za zdravstvo Beate Prettner (SPÖ). Vnos gašenega apna v industrijski proces se je 7. novembra 2014 zaustavil. Javnost o dogajanju ni bila obveščena.
26. novembra 2014 je deželni agrarni referent Christian Benger (ÖVP) na novinarski konferenci dejal, da so v mleku in krmi (seno in trava) pri štirih pridelovalcih mleka našli HCB. Ob tem je tudi poudarjal, da tveganj za potrošnike ni. Sprejeli so tudi ukrepe o odstranitvi kontaminiranih živil. Njegov izvor naj bi bil na tej točki še neznanka. Naslednji dan, 27. novembra 2014, v javnost pride informacija, da strup izvira iz cementarne w&p Zement v Vetrinjah, ki je sežigalo s HCB-jem kontaminirano gašeno apno.
Incident je razburkal javnost in deželni politični vrh. Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je trdil, da naj bi za težavo izvedel šele na dan tiskovne konference. Opozicija je zahtevala pojasnila. Lokalno prebivalstvo pa je zahtevalo vzorčenje lastnih vrtov. Deželni svetnik in referent za okolje Rolf Holub (Grüne) je v pogovoru za deželni studio ORF poleg podjetja, ki je osumljeno povzročitve onesnaženja s HCB-jem, spomnil na uporabo tega sredstva v kmetijstvu vse do leta 1992. Izjava je izzvala ostro kritiko. Obtoževanje kmetov kot povzročiteljev za ostanke HCB-ja je bilo razumljeno kot poskus prevalitve odgovornosti s politične ravni na kmete.
28. novembra 2014 je v akcijo stopil Greenpeace, ki je napovedal lastna vzorčenja. Okoljevarstvena organizacija je kritizirala cementarno in koroške oblasti. Monitoring izpustov cementarne so-sežigalnice w&p Zement v Vetrinjah ni vključeval HCB-ja, kljub temu da je bilo vsem vključenim znano, da sežigajo s HCB-jem onesnaženo apno. Isti dan je b javnost prišla novica, da je testirano mleko brez HCB-ja. Kontaminirana je le krma, ki bo uničena.
PRVI RAZPLETI PO PRODORU NOVICE V JAVNOST
Koroški deželni parlament je 2. decembra 2014 ustanovil preiskovalni odbor, ki bo incident preiskal. Predsedovala mu bo stranka Zavezništvo za prihodnost Avstrije (nem. Bündnis Zukunft Österreich (BZÖ)).
Deželni svetnik in okoljski referent Rolf Holub (Grüne) je izjavil, da obstajajo nedoslednosti, ki kažejo na obstoj črnega trga z onesnaženim modrim apnom. Podjetje Donau Chemie pa je pri tem trdilo, da so kmetje gašeno apno jemali iz neonesnaženega odlagališča.
Deželni koordinator krize v zvezi z onesnaženjem Albert Kreiner je sporočil, da sledijo vsem namigom, kot je na primer trditev, da je cementarna kmetom že poleti prostovoljno ponudila izplačilo odškodnin. Analize so takrat že vključevala večji nabor izdelkov, od čebeljega medu pa vse do divjadi, sicer pa Kreiner za lokalno prebivalstvo še ni odredil testriranja za strupom. 34 kmetij je prejelo zeleno luč za prodajo mleka, 13 pa jih ostaja pod nadzorom. Deželna oblast je tudi priporočila izogib uživanja sadja in zelenjave iz lastnega vrta do prejema rezultatov analize vrtnin.
3. decembra 2014 je vodstvo cementarne w&p Zement podalo izjavo, da je želelo čim bolj zmanjšati in optimizirati emisije, a so se pri tem vrednosti HCB-ja povečale. 5. decembra 2014 je na deževen četrtkov večer v nabito polni dvorani v mestecu Mali Šentpavel potekal zbor krajanov. Prebivalci so imeli možnost predstavnikom cementarne v Vetrinjah postaviti vprašanja, a konkretnih odgovorov skorajda niso prejeli. V dvorani je prišlo do izgredov. Vodstvo podjetja in Koroška gospodarska zbornica (nem. Wirtschaftskammer Kärnten (WK)) v Avstriji sta predlagali ustanovitev sklada za pomoč oškodovancev. Greenpeace pa je pozval k testiranju na ostale klorirane ogljikovodike v regiji. Sporočijo tudi, da so njihova vzorčenja pokazala kontaminacijo izdelkov na trgu, zlasti v skuti blagovne znamke Sonnenalm.
Naslednji dan, 6. decembra 2014, je Sonnenalm začasno zaustavil proizvodnjo. Rezultati analiz mesnin iz regije so pokazale tudi na kontaminacijo govedine, svinjine in jelenjadi. Od 8. december 2014 je lokalno prebivalstvo lahko opravilo krvne preiskave, ki so jih razširili še na materino mleko, saj se HCB shranjuje v maščobi. Analize vzorcev 10. decembra 2014 so razkrile kontaminacijo masla lokalnega kmeta in gostilničarja. Opozorilo pred uživanjem hrane iz doline Krčiče ostaja v veljavi.
PRELAGANJE ODGOVORNOSTI
Predstavniki cementarne w&p Zement v Vetrinjah so zatrjevali, da so se določil iz dovoljenja za sežiganje odpadka držali. Po besedah delovodje Bernda Schaflechnerja so ga v proces vnesli že pred pečjo in ga niso dozirali neposredno v peč. Modro apno so prepeljali v mlin in nato naprej v rotacijsko peč, ki ima temperaturo do 1450 stopinj. Deželna oblast pri postopanju cementarne izpostavlja kršitve določil iz dovoljenja, saj dovoljenje izrecno navaja, kje se apno lahko vnaša v proces in pri kateri temperaturi. Po neuradnih podatkih bi cementarna na način, s katerim so v proces vnašali onesnaženo apno, lahko v istem času sežgala več materiala kot predpisano.
Avstrijska svobodnjaška stranka (nem. Freiheitliche Partei Österreichs (FPÖ)) je s prstom kazala na vse vpletene, saj naj bi bile vrednosti HCB-ja znane že vse od leta 2013. Zadruga BVG je v obrambi trdila, da so v vzorcih mesa pomešane mesnine iz različnih zveznih dežel. Tako niso mogli vedeti, da prihaja kontaminirano meso iz Koroške. Zvezna agencija AGES in nekdanji deželni svetnik Wolfgang Waldner pa so sporočili, da prekoračitve in celotna situacija marca 2014 niso bile predstavljene tako dramatično, da bi zahtevale urgiranje.
Prvih dveh informativnih dogodkov v zvezi z onesnaženje, ki so potekali proti koncu leta 2014, se je udeležilo skoraj 1000 prebivalcev doline. Okoljski strokovnjaki so ljudem zagotovili, da je izmerjena količina HCB-ja prenizka, da bi ogrožala zdravje. Prepoved uživanja kakršnekoli hrane iz doline Krčice je sicer ostala. Prebivalce je zanimalo, zakaj država ni nadzorovala tudi emisij HCB-ja. Deželni glavar Peter Kaiser pa je s prsti pokazal na cementarno. V dovoljenju z dne 15.12.2010 naj bi bilo tudi navedeno, kje lahko poteka sežiganje modrega apna. Cementarna je določila iz dovoljenja kršila.
V torek, 16. decembra 2014, je deželna oblast cementarni w&p Zement odvzela dovoljenje za predelavo onesnaženega gašenega apna. V zadnjih dveh letih in pol je cementarna s tem zaslužila več milijonov evrov. Deželni svetnik in okoljski referent Rolf Holub (Grüne) je sporočil, da se bo podjetje na odvzem najverjetneje pritožilo. Dodal je, da se bo gašeno apno v dolini Krčice sežigano samo preko njegovega trupla. Cementarna ni upoštevala dovoljenja. Nedovoljeno količino onesnaženega apna je sežigala na napačnem mestu in pri napačni temperaturi. Christian Ragger iz FPÖ pa je kritiziral Holubov pristop in svaril pred odvzemom dovoljenja, saj je bila cementarna v Vetrinjah edini obrat v Avstriji, ki je smel sežigati ta odpadek.
Istega dne so se prvič sestali člani preiskovalnega odbora o onesnaženju. Pravno pomoč bo zagotovil nekdanji vodja državnega tožilstva Dietmar Pacheiner.
Naslednji dan, 17. decembra 2014, je cementarna tudi uradno naznanila, da bo na odvzem dovoljenja podala pritožbo. Ob tem pa so poudarili, da pri pritožbi ne gre za nadaljevanje uporabe kontaminiranega gašenega apna v proizvodnji, temveč za pravna pojasnila za odvzem dovoljenja.
OBETI ZA ONESNAŽENO DOLINO
Organizacija Greenpeace je svarila pred morebitnemu rahljanju ukrepov na podlagi ocene zdravstvenih tveganj. Poleg tega pa dejanska količina emitiranega HCB-ja še vedno ni znana. Deželni svetnik Rolf Holub (Grüne) je zagotovil, da je bilo v najslabšem primeru v zrak izpuščenih 900 kilogramov toksina, medtem ko pa predstavnik cementarne navaja, da je bilo v dveh letih in pol sežiganja gašenega apna v zrak emitiranih verjetno od 20 do 30 kilogramov HCB-ja.
Cementarna v Wietersdorfu je za 6 tednov zaustavila proizvodnjo. V tem času bodo opravili revizijo. Iz cementarne zagotavljajo, da želijo v celoti sodelovati z oblastmi. Ob tem sporočajo, da bodo v sklad za ponovni zagon doline Krčice namenili 750.000 evrov. Predstavniki stranke SPÖ so izjavili, da bi cementarna morala vrniti denar iz zveznega vladnega sklada za sanacijo onesnaženega območja, ker ni bilo izvedeno korektno. Denar naj bi stekel v sklad za oškodovance v dolini Krčice.
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je medtem sedem mlečnih izdelkov, vključno z izdelki znamke Sonnenalm, testirala na kontaminacijo z ostalimi kloriranimi ogljikovodiki, živo srebro, dioksini in furani ter PCB-ji. Rezultati so bili negativni.
Odstranjevanje onesnaženega modrega apna je ostala neznanka. Ker se deponija apna nahaja v neposredni bližini reke Krke, je istočasno potekalo tudi vzorčenje vodotoka.
Gospodarske posledice onesnaženja s HCB-jem ni mogoče predvideti. Jasno je, da bodo najbolj trpeli kmetje, zlasti ekološki pridelovalci in tisti, ki neposredno tržijo svoje blago. Dolgoročno se bojijo za ugled svojih proizvodov in posledično svoje preživetje. Eden izmed prizadetih kmetov, Georg Ratheiser, ki na ekološki tržnici v Celovcu prodaja domači kruh in pecivo, je dejal, da mu je od incidenta prodaja upadla za do 60 odstotkov. Zaradi varnosti je Ratheiser svoje izdelke testiral za onesnaževali na inštitut za testiranje hrane. Vseh devet vzorcev je bilo negativnih.
18. decembra 2014 so za nemir poskrbeli podatki iz registra raka. Stopnja rakavih obolenj je bila na avstrijskem Koroškem, še posebej v upravnem okraju Šentvid ob Glini (nem. St. Veit an der Glan), del katerega je tudi dolina Krčice, za 20% višja kot v preostali Avstriji. Michael Kundi z Inštituta za zdravje okolja na Medicinski fakulteti Univerze na Dunaju je pri tem sporočil, da podatki niso povezani s HCB onesnaženjem.
ONESNAŽENO APNO OSTAJA NA DEPONIJI
Avstrijsko Zvezno ministrstvo za varstvo podnebja, ekologijo, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo ter Greenpeace ne izključujeta, da bi srednjeročno lahko ponovno predelovali kontaminirano apno v cementarni v Vetrinjah. V Mostiču onesnaževala pronicajo iz deponije v podtalnico in ogrožajo pitno vodo za celotno Celovško dolino (nem. Klagenfurter Becken). Po besedah kemika organizacije Greenpeace Herwiga Schusterja vzpostavitev trajnega odlagališča ne bi zagotavljalo varnost za naslednjih 100 ali 200 let. Najvarnejši način je trajno uničenje ali recikliranje kontaminiranega apna. Greenpeaceov kemik je tudi dodal, da bi morali posebej strupene dele odlagališča, ki ogrožajo podtalnico, sežgati v pravi sežigalnici odpadkov. Cementarna v Vetrinjah naj bi načrtovala posodobitev čiščenja dimnih plinov po vzoru cementarne Wopfing v Spodnji Avstriji. Schuster meni, da bi tudi v tamkajšnji cementarni lahko predelovali odpadek.
V petek, 19. decembra 2014, je cementarna w&p Zement s takojšnjim učinkom prekinila pogodbo z Donau Chemie. Podjetje se je tako odzvalo na umik odločbe dežele Koroške in s tem povezano prepovedjo sežiganja s HCB-jem kontaminiranega odpadka. Predstavnica cementarne Christina Fromme-Knoch je dejala, da s takšnim postopanjem želijo zagotoviti varnost prebivalcev v dolini Krčice. Ob tem so iz podjetja tudi poudarili, da so govorice o dobičku v višini 11 milijonov evrov na podlagi kurjenja odpadka, laž. Cementarna naj bi za kurjene prejela 2,67 milijona evrov in vložila kar 1,39 milijona v tehnične zahteve za predelavo kontaminiranega modrega apna. Z upoštevanjem fiksnih del in stroškov administracije ter davkov se izkupiček zmanjša na okoli 314.000 evrov.
Vodstvo podjetja Donau Chemie odstopa cementarne od pogodbe ni priznalo. Predsednik uprave Franz Geiger je sporočil, da je sežiganje kontaminiranega gašenega apna okolju najbolj prijazen način odstranitve odpadka. Ob tem je še dodal, da odpadka zaradi dodatne obremenitve okolja ni smiselno voziti v drugo sežigalnico, saj je pot od deponije v Mostiču do cementarne v Vetrinjah kratka.
PRVI PODATKI O RAZSEŽNOSTI ONESNAŽENJA
Januarja 2015 je bilo analiziranih 700 od 1700 vzorcev krme, pri čemer je večina presegala vrednosti onesnaževala. V načrtu je odvoz s HCB-jem kontaminirane krme. Pri tem naj bi šlo za 20.000, v najslabšem primeru celo 40.000, ton, silaže in sena, ki bo začasno skladiščeno v cementarni v Vetrinjah. O sofinanciranju odvoza krme bo deželna vlada odločala na naslednji seji. Cementarna naj bi plačala zamenjavo kontaminirane krme. Predstavniki podjetja sporočajo, da bo že samo skladiščenje krme za tovarno velik finančni zalogaj. Odstranitev je oteževala letna vremenska zapora občinskih cest za tovorna vozila v času otoplitve. Za odvoz in dostavo sveže krme je potrebnih 1.300 voženj s tovornjakom. Če je na voljo 20 tovornjakov, bi za transport potrebovali 20 dni. Dodatne težave pa povzroča 3.500 krme, ki ni stisnjena v bale in zahteva ročno odstranitev. Pojavila se ideja, za bi za pomoč pri odstranitvi prosili zvezno vojsko.
Pričele so se preiskave krvi in materinega mleka v regiji. Odvzeme krvi je izvajal Rdeči križ. HCB je vezan v krvni maščobi, vendar le v majhnih količinah, zato se je udeležencem odvzelo pet epruvet s krvjo. Deželna vlada je predvidela, da se bo za preiskave odločilo vsaj 10% prebivalstva in tako za analize namenila 500.000 evrov. Interes prebivalcev pa je bil pod vsemi pričakovanji, saj se jih je za krvne preiskave v prvem tednu odločilo 80. Le peščica doječih mater je pa pristala na analizo mleka.
Na tiskovni konferenci v Celovcu je deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) preklical prepoved uživanja sadja, zelenjave in medu iz doline Krčice. Prepoved je ostala za nekatera zelišča, mleko, meso in olje. Odločitev je temlejila na rezultatih 700 vzorcev hrane. Pri mlečnih izdelkih so bile vrednosti HCB-ja močno povišane pri treh odstotkih in rahlo povišane pri 15 odstotkih vzorcev. Iz previdnostnih razlogov se je s trga odstranilo tudi mleko s koncentracijami HCB-ja pod mejnimi vrednostmi. V več kot polovici primerov toksin ni bil zaznan. Pri mesnih izdelkih je bilo v 40 odstotkih vzorcev zaznana koncentracija onesnaževala, povišane vrednosti pa v enem odstotku. 60 odstotkov analiziranih vzorcev je bilo neobremenjenih.
VEDNO VEČ INFORMACIJ PRIHAJA V JAVNOST
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je podala nove obtožbe proti deželnim oblastem v zvezi s HCB onesnaženjem. Poleg že znanega dovoljenja, z dne 15. 12. 2010, obstaja še eno dovoljenje o sežigu kontaminiranega apna. V drugem dovoljenju, z dne 20. 12. 2010, je podrobneje opisan postopek uporabe gašenega apna. Greenpeacov kemik Herwig Schuster je povedal, da naj bi iz dovoljenja izhajalo točno to, česar cementarna ne bi smela početi. Na podlagi dokumenta se je apno v proces lahko vnašalo na neprimernem delu. Tako je prešlo najprej skozi 400-stopinjsko toplo območje, v katerem je HCB izhlapel in ušel skozi dimnik, preden je dosegel vročo cono. To dejstvo je omajalo trditve dežele Koroške, da je cementarna nezakonito vnašala material. Iz drugega dovoljenja je razvidno tudi, da je bilo okoljsko ministrstvo na Dunaju najmanj štiri leta obveščeno o načinu uporabe strupenega apna. Dežela Koroška je leta 2004 celo naročila izdelavo študije o izvedljivosti uporabe modrega apna v cementni industriji. Študija potrjuje izvedljivost recikliranja strupenega apna v cementarni, ob tem pa izrecno priporoča meritve HCB-ja v izpušnih plinih. Kljub temu dežela Koroška teh meritev ni odredila v nobenem od dovoljenj.
Oba dokumenta obremenjujeta deželo Koroško soodgovornosti za onesnaženje. Navsezadnje bi se lahko tudi okoljsko ministrstvo pritožilo na izdano dovoljenje. Sicer pa na Greenpeacu poudarjajo, da je ne glede na razjasnitev pravne odgovornosti za usodno napako kriva cementarna. Koroška deželna vlada je trditve zavračala s pojasnilom, da je mesto za doziranje ustrezno. Direktor državnega urada Dieter Platzer je tudi dejal, da je obstoj dveh dovoljenj z enako vsebino nič nenavadnega. Na podlagi obratovalnega dovoljenja, ki mora biti izdano najprej, pridobi obrat tudi dovoljenje za obdelavo odpadkov.
Poslanec Zelenih v koroškem deželnem zboru Michael Johann, član preiskovalnega odbora o HCB onesnaženju, je 22. januarja 2014 predstavil nekatere ugotovitve. Skladno s študijo o sanaciji odlagališča iz leta 2008 naj bi bilo že takrat znano, da povzroča vnos kontaminiranega gašenega apna v proces pri prenizki temperaturi emisije HCB-ja. Cementarna naj bi takrat ta način recikliranja zavrnila. Jasno je, da so v cementarni vedeli za tveganja pri sežiganju odpadka pri prenizki temperaturi. Predstavnik Zelenih je kritiziral tudi deželno oblast, ki je dovolila cementarni sežig kljub pomanjkljivi dokumentaciji s strani obrata. Dokumentacija, iz katere naj bi bilo natančno razvidno mesto doziranja apna, je nenatančna. Iz načrta ni razvidno, kje se nahaja mlin za surovo moko, rotacijska peč ter kakšni so transportni trakovi in priključki. Oblasti bi ga morale zavrniti. Ob tem je dodal, da je cementarna tehnične zahteve za pravilno doziranje kontaminiranega apna uredila šele v letu 2014. Predstavniki cementarne v Ventrinjah in podjetja Donau Chemie so na naslednjem zasedanju odbora imeli priložnost, da se o očitkih izjasnijo.
DOLINA POČASI OKREVA
Od izbruha škandala je cementarna w&p Zement prizadetim v dolini Krčice izplačala milijon evrov pomoči. Po mnenju vodstva pri te ni šlo za priznanje krivde, temveč za “sosedsko pomoč”.
Na odlagališču v Mostiču je ostalo 150.000 ton onesnaženega gašenega apna. Obrat Donau Chemie je zapečatenje deponije smatral kot eno izmed možnosti.
V petek, 13. februarja 2015, so po dvomesečni reviziji ponovno zagnali proizvodnjo v cementarni v Vetrinjah. Cementarna bi z obratovanjem predvidoma morala pričeti v petek zjutraj, a je izvedenec obrat ustavil zaradi nepravilnega delovanja merilnika onesnaževal. Tekom dneva je podjetje predložilo potrebno dokumentacijo. Popoldan je cementarna prejela zeleno luč za zagon. Deželni koordinator krize v zvezi z onesnaženjem Albert Kreiner je dopoldne še dejal, da so v obratu že dva meseca seznanjeni s težavami pri omenjeni merilni napravi, a niso poskrbeli za popravilo. Konec lanskega leta je bila enostransko prekinjena pogodba o sežigu kontaminiranega gašenega apna s Donau Chemie, zato cementarna odpadka ne bo sežigala. Dežela vlada avstrijske Koroške je tudi sporočila, da cementarna v Vetrinjah nima tehničnih zahtev za njegovo ustrezno predelavo.
Zaključevala se je tudi izmenjava krme na 180 prizadetih kmetijah. Zaradi močnega sneženja je prišlo do le štiridnevne zamude. Kontaminirana krma je vakumirana in začasno shranjena v cementarni v Vetrinjah. Še vedno pa ni bilo jasno, kako bodo kontaminirano seno odstranili. Medtem so se kmetje soočali z naslednjo težavo. Gnojnica, ki se v tem času navadno razstrosi po travnikih, je morda kontaminirana. Raziskave potekajo. Vrednosti HCB-ja v mleku in mesu se niso spremenile. Najverjetneje zato, ker se toksin hrani v maščobnih rezervah živali. Odločilno izboljšavo naj bi privedla prva zelena krma.
Gospodinjstva v dolini Krčice so prejela obvestilo, da je sadje in zelenjava iz domačih vrtov primerna za uživanje. Posamezni vzorci so sicer pokazali sledi HCB-ja, vendar so bile količine neškodljive za ljudi. Izjemo so predstavljale buče in bučna semena ter zelišča in zeliščni čaji.
PREISKOVALNI ODBOR Z NOVIMI ODKRITJI
Na zasedanju preiskovalnega odbora v februarju 2015 so kot priče nastopili deželni izvedenci. Izkazalo se je, da strokovnjaki od cementarne niso zahtevali podrobnosti glede izpolnjevanja tehničnih zahtev za vnos strupenega apna v proces. V cementarni so se zavedali, da je potreben dodatni sistem za transportno pot materiala do točke vnosa, vendar sistema niso izpopolnili.
Poleg tega izvedenci upravnega urada Šentvida ob Glini, ki so cementarni leta 2012 izdali dovoljenje za uporabo onesnaženega apna, od podjetja niso zahtevali spremljanja emisij HCB-ja. Oblasti so tudi spregledale, da cementarna v Vetrinjah ni izpolnjevala nekaterih drugih bistvenih zahtev za sežiganje gašenega apna, kot sta izgradnja betonskega skladišča in ureditev sistema za zbiranje deževnice.
Vir 1
ANALIZE POD DROBNOGLEDOM
AGES je pri v vsaj enem primeru izračuna vrednosti HCB-ja v materinem mleku podatke izmerila v volumnu oz. kilogramih mleka in ne z vsebnostjo maščob v mleku, torej kilogramih maščobe, kot bi to moralo biti. Posledično je bila vrednost onesnaževala nižja. Deželni koordinator krize v zvezi z onesnaženjem s HCB-jem Albert Kreiner je dejal, da je ocena tveganja izključila tveganje za zdravje. Poleg materinega mleka je bilo odvzetih 114 vzorcev krvi, od tega 20 zunaj regije. Kreiner je odklonil očitke, da so nekaterim materam zavrnili testiranje. Skupaj je bilo pregledanih 12 doječih mater. Obstaja tudi zasebni vzorec, ki ga je analiziral AGES na Dunaju.
Po zamudi v laboratoriju, so končno v marcu 2015 izšli rezultati krvnih preiskav ljudi iz doline Krčice. Vsak šesti vzorec krvi oz. 21 od 131 vzetih vzorcev je bil nad referenčno vrednostjo. Med ljudmi s povišanimi vrednostmi toksina v krvi so tudi tudi otroci in ekološki kmetje. Koncentracija HCB-ja v krvi je bila večja kot pri 95% avstrijskega prebivalstva. Pri pripravi ocene srednjeročnega in dolgoročnega tveganja obolelih prebivalcev, je stroka naletela na težavo, saj je primernih študij in primerjalnih vrednosti malo. Zdravil, ki bi pospešili razgradnjo HCB-ja v telesu, ni, zato se je prebivalcem svetovalo, naj ne uživajo izdelkov z vsebnostjo HCB-ja.
Ekološki kmetje so za svoje živali skrbeli, jih hranili, a na tej točki mleko še metali stran. Deželna svetnica Beate Prettner (SPÖ) je kmetom sporočila, da obstaja konkreten načrt o nadaljnjih korakih. Dodala je, da so ekološki kmetje tisti, ki so škandal razkrili, sicer morda dolgo ne bi pomislili na onesnaženje in vzrok vnosa onesnaževala v okolje. Iz prve košnje krme je za pričakovati, da bodo vrednosti toksina bistveno nižje.
10. marca 2015 sta deželni referent za ribolov in deželni svetnik iz vrst Team Stronach Gerhard Köfer je na novinarski konferenci dejal, da so bile ribe iz reke Krke testirane na heksaklorobenzen (HCB), heksaklorobutadien (HCBD) in živo srebro. Zlasti pri HCBD-ju so bile vrednosti še vedno močno povišane. Kontaminacija rib v Krki z HCBD-jem je znana vse od leta 1993. Tokrat so zaradi visoke stopnje onesnaženosti veljavno opozorilo za uživanje rib iz reke Krke razširili na območje do izliva v Dravo.
Ob tem je Greenpeace svaril pred kakršnokoli uporabo vode iz Krke, saj je analiza vode pokazala visoko koncentracijo HCB-ja. Nekateri vzorci, vzeti 5. marca 2015, so pokazali precejšnjo prekoračitev mejne vrednosti onesnaževala za površinsko vodo. Najvišja vrednost HCB-ja, ki jo je ugotovil dunajski laboratorij Biutec, je 0,12 mikrograma na liter. To je več kot dvakratnik najvišje dovoljene koncentracije in več kot desetkratnik dovoljenega letnega povprečja. V vodi naj bi odkrili še štiri druga onesnaževala, med drugim heksaklorobutadien (HCBD) in perkloretilen. Vrednosti so bistveno višje od zadnjih znanih uradnih meritev iz leta 2007, kar kaže na povečanje pronicanja iz odlagališča. Državo so tudi pozvali, da preveri obremenitev Drave, v katero se Krka izliva.
Zaradi ogrožanja celovškega vodovarstvenega območja in posledično podtalnice, je sanacija odlagališča nujna. Podjetje Donau Chemie je pripravljalo vseevropski razpis za odstranjevanje modrega apna. Greenpeace je pred takšnim postopanjem svaril, saj bi to lahko pomenilo zamudo pri sanaciji odlagališča do dveh let.
PREISKOVALNI ODBOR ZASLIŠUJE PRIČE
Marca 2015 je preiskovalni odbor zaslišal tri ključne priče z Urada koroške deželne vlade v zvezi z nenadzorovanim kurjenem odpadka, direktorja deželnega urada Dieterja Platzerja, okoljskega kemika in izvedenca na okoljskem oddelku Johannesa Striednerja in vodjo okoljskega oddelka Haralda Tschabuschniga. Na zaslišanju je postalo jasno, da so bile povečane vrednosti HCB-ja v dolini Krčice znane že spomladi 2014, a se zaradi desetletja trajajoče preobremenjenosti doline z onesnaževali ni opravilo dodatnih preiskav. Tschabuschnig je za povišane vrednosti HCB-ja prvič izvedel 18. aprila lani. Ko so bile septembra ponovno izmerjene povišane vrednosti, se je začel obsežen program meritev v okolici Vetrinj in Mostiču. Konec oktobra je o ugotovitvah, ki so kot krivca identificirale cementarno, obvestil deželno politiko. Osrednje vprašanje članov odbora se je osredotočano na pomanjkanje nadzora nad cementarno v Vetrinjah, saj nihče ni preveril, če obrat v postopek pravilno vnaša kontaminirano apno. Izvedenec je odgovoril, da za to ni bilo odredbe organa.
V aprilu 2015 je preiskovalni odbor nadaljeval z zaslišanji prič. Zjutraj je zaslišan krizni koordinator v zvezi z onesnaženjem in vodja deželnega oddelka za gospodarstvo, turizem in mobilnost Albert Kreiner. Zaslišanje se je osredotočalo na postopek izdaje dovoljenja. Sam je trdil, da je za nepravilen sežig kontaminiranega gašenega apna izvedel šele v začetku novembra 2014. Ob tem je izpodbijal izjavo uslužbencev z okoljskega oddelka deželnega urada, da bi za izvedbo pregleda cementarne potrebovali uradno odredbo deželne oblasti. Trdi, da se je za prekoračitve vedelo že spomladi 2014. Vodja živilske inšpekcije Alfred Dutzler je na zaslišanju dejal, da ne obstaja nobeno izvedensko mnenje, ki bi že takrat dokazovalo preseganje mejnih vrednosti onesnaževala v surovem mleku.
NADALJEVANJE POGOVOROV O SANACIJI DEPONIJE
26. marca 2015 je potekalo srečanje predstavnikov cementarne w&p Zement in kemičnega podjetja Donau Chemie. Osrednja tema pogovora je bila sanacije odlagališča. Čiščenje deponije bo v prihodnje zagotovo dražje, a končne cene še ni bilo možno oceniti. Kljub odvzemu dovoljenja za sežiganje odpadka s strani deželne oblasti in odstopu cementarne od podobe o odstranjevanju odpadka, je podjetje Donau Chemie vztrajalo pri veljavnosti pogodbe. Predstavnik uprave podjetja Franz Geiger je celo izjavil, da lahko samo kemični obrat prekine pogodbo. Donau Chemie je še vedno podpirala sežig odpadkov. Geiger je ob tem dodal, da lahko cementarna najame podizvajalca, saj pogodba ne navaja, da je kontaminirano apno potrebno sežigati v dolini Krčice. Geiger je tudi zavračal trditve odvetnika cementarne, da kontaminirano apno z odlagališča podjetja Donau Chemie ni bilo pravilno deklarirano. Vztraja, da so se v cementarni zavedali visoke stopnje kontaminacije modrega apna s heksaklorobenzenom. V pogodbi je jasno opredeljen način odstranjevanja.
9. aprila 2015 je v Celovcu potekala okrogla miza, ki so se je udeležili predstavniki podjetij Donau Chemie, cementarne v Vetrinjah, avstrijske Zvezne agencije za okolje, banke Kommunalkredit, Ministrstva za okolje, okoljevarstveni organizaciji Greenpeace in Global 2000 ter pristojni deželni uradniki. Pogovori so se vrteli okoli rešitve za odlagališče podjetja Donau Chemie v Mostiču, kjer naj bi do leta 2022 ustrezno sanirali 400.000 ton odpadkov. Večina udeležencev okrogle mize, med njimi tudi obe okoljevarstveni organizaciji, se je strinjalo, da je termično uničenje materiala najboljša rešitev, če bi tehnični sistemi ustrezali standardom. V cementarni v Vetrinjah bi v te namene za tehnične posodobitve morali odšteti vsaj deset milijonov evrov. Prav nobena cementarna v Avstriji ni imela ustreznih tehničnih zahtev za uničenje kontaminiranega apna. Po besedah deželnega svetnik iz vrst Zelenih Rolfa Holuba, naj bi strokovnjaki premislili vse različice, prebivalci doline Krčice pa odločali o posamezni varianti na referendumu.
Deželna vlada je v aprilu 2015 opozorila na elektrofiltrski pepel iz leta 2013, ki ga je cementarna v Vetrinjah začasno skladiščila v Šentandražu v Labotski dolini (nem. St. Andrä im Lavanttal). Po mnenju dežele Koroške je bilo to storjeno brez dovoljenja. Pepel se nabira med proizvodnjo v vsaki cementarni in se običajno reciklira v proizvodnji klinkerja. V tem primeru pa je bil prah iz enega tedna leta 2013 zaradi testiranja novega sistema za redukcijo živega srebra shranjen v silosih. V tem času so v cementarni že sežigali kontaminirano apno. V treh silosih je bilo shranjenih 2000 ton pepela. Omenjeni silosi so bili zavarovani z verigami in plombami s serijskimi številkami. Vodja deželnega okoljskega nadzora Kurt Hellig je dejal, da bi se z analizo pepela lahko ugotovilo dejansko količino HCB-ja, ki ga je cementarna sprostila v zrak. Nelegalno skladiščen elektrofiltrski pepel v silosih šest mesecev po najdbi še ni bil analiziran. Zaradi pritožbenih postopkov, se do takrat ni spremenilo popolnoma nič.
NADALJNO SPREMLJANJE ONESNAŽENJA
Konec aprila 2015 so na voljo rezultati vzorcev rib iz obeh rek, Krke in Krčice. Preiskave so pokazale, da so ribe dolvodno od deponije onesnažene z onesnaževali HCB in HCBD. Uživanje rib je prepovedano. V Krčici ribe niso bile kontaminirane. Dokler odlagališče ni ustrezno sanirano, bo prepoved uživanja rib ostala v veljavi.
V vzorcih enajstih zelišč z različnih lokacijah v dolini, ki jih je organizacija Greenpeace vzela konec aprila, ni bilo najdenega HCB-ja. Isto velja tudi za pet vzorcev masla. Greenpeace je uporabi zelišč in masla podal zeleno luč. Tudi ljudje s HCB-jem v krvi jih lahko brez pomislekov uživajo. Zelena luč ostaja tudi za vse izdelke iz mlekarne Sonnenalm.
Doslej je bilo potrebno uničiti 1,1 milijona litrov mleka. Največ škode je utrpela mlekarna Sonnenalm v Malem Šentpavlu. Mlekarna sicer ponovno obratuje, a se mleko še naprej uvaža iz avstrijske Štajerske.
Na zemljišču cementarne v Vetrinjah se je skladiščilo 6.800 ton sena in silaže. Krma je bila nepredušno zaprta. Še vedno je bilo povsem nejasno, kaj se bo z njo zgodilo. Na zadnji seji deželne vlade je deželni agrarni referent Christian Benger (ÖVP) dejal, da so najnovejši vzorci trave skoraj brez onesnaževala.
PREBIVALCI VABLJENI K SOOBLIKOVANJU PRIHODNOSTI DOLINE
Iniciativa Prihodnost doline Krčice (nem. Zukunft Görtschitztal) je v začetku maja 2015 predstavila rezultate vprašalnika, ki ga je posredovala na približno 3000 gospodinjstev v dolini. Prejeli so 364 odgovorov. Večina anketirancev, 80%, bi si lahko predstavljalo pozitivno prihodnost doline, sicer pa je bil osrednji problem prebivalcev, 70%, strah. Ljudje so se bali zase, za svoje otroke, vnuke in živali. Skoraj 90% prebivalcev je menilo, da oblast ni ukrepala pravilno. Skrbelo jih je, da bo oblast prikrivala in zamolčala dejstva. Zanimive so tudi izjave o uporabi alternativnih goriv v cementarni v Vetrinjah. 78% anketirancev je sporočilo, da so seznanjeni z uporabo plastike v proizvodnji cementa. Kljub temu jih je 89% želelo, da bi nastale emisije obravnavali in o njih razpravljali. 68% je menilo, da je njihovo zdravje ogroženo zaradi sežiga smeti.
V ponedeljek, 11. maja 2015, zvečer je potekal prvi krog razprav prebivalcev doline Krčice, kjer naj bi prebivalci podali svoje ideje in želje pri oblikovanju prihodnosti doline. Na dogodku je postalo jasno, da si prebivalci v prvi vrsti želijo razjasnitev onesnaženja s HCB-jem, nato prekinitev sežiganja odpadkov v cementarni v Vetrinjah in šele nato razpravo o prihodnosti doline. Približno tretjina od 55 udeležencev je dogodek predčasno zapustila.
PREISKOVALNI ODBOR JAVNOSTI PREDSTAVI REZULTATE PREISKAVE
Po izbruhu škandala o onesnaženju v dolini Krčice je koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) ustanovil preiskovalno komisijo, ki je obravnavala postopke pristojnih organov. 18. maja 2015 so bili rezultati prvič predstavljeni javnosti. Komisija, ki jo vodi ustavni pravnik Bernd-Christian Funk, ni našla dokazov o zlorabi položaja, ugotovila pa je hude pomanjkljivosti pri delu oblasti ter postopkih cementarne v Vetrinjah in podjetja Donau Chemie
Lastnik deponije Donau Chemie se je pri preverjanju ravni kontaminacije odpadka, namenjenega v cementarno, zanašal na vzorce vonjav. Po drugi strani pa cementarna w&p Zement prav tako ni ustrezno nadzorovala, kar je prejela.
Cementarna v Vetrinjah je zaprosila za razširitev zmogljivosti proizvodnje klinkerja z ogljično nevtralnostjo. Na podlagi presoje vplivov na okolje iz leta 2003 je industrijski obrat leta 2010 prejel delno odločbo, pri kateri naj bi šlo le za surovine in ne za sežig odpadkov. Pridobljen dokument je nato služil kot podlaga za nadaljnje postopke za uveljavljanje sprememb, pridobitev dovoljenj in priglasitev. Vendar pa je cementarna za uporabo nevarnih alternativnih surovin, kot je kontaminirano gašeno apno, ubrala napačno uradno pot, saj je na podlagi obstoječega dovoljenja obrtnemu uradu (nem. Gewerbebehörde) v upravnemu okraju Šentvid ob Glini priglasila uporabo strupenega odpadka. Ker je šlo v tem primeru za večjo spremembo pri obratovanju cementarne, bi podjetje moralo ponovno v postopek odobritve in ne priglasitve. Lokalne oblasti v tem primeru niso bile pooblaščene, da bi odobrile uporabo kontaminiranega apna. Sicer odbor zlorabe položaja s strani oblasti ni ugotovil. To pomeni, da oblastem ni bilo treba plačati za nastalo škode.
V dovoljenju za sežig apna z deponije v Mostiču je bilo sicer navedeno, kjer in pri kakšni temperaturi se surovina lahko vnaša v proces. Po mnenju komisije pa bi heterogena sestava apnenčastega blata zahtevala natančen tehnični pregled temperature zgorevanja, da bi bilo uničenje HCB-ja popolno. Uradno opredeljene obveznosti merjenja in poročanja cementarne, ki so jih določili organi na podlagi presoje vplivov na okolje iz leta 2003, so bile sicer izpolnjene, a je v tem primeru obrat v proces vključil toksin, ki ni bil izražen v nobeni merilni specifikaciji.
POTREBNE SO ZAKONODAJNE SPREMEMBE
Konec maja 2015 je zvezna dežela objavila končno poročilo o krvnih preiskavah v zvezi s HCB-jem v dolini Krčice. Od 135 testiranih ljudi je imelo 84 odstotkov (okoli 113) prebivalcev več HCB-ja v krvi kot povprečen Avstrijec. Referenčno vrednost je preseglo 25 oseb, od tega osem otrok. Pri prizadetih osebah je vnos onesnaževala potekal skoraj izključno s hrano. Znatno povečane vrednosti HCB-ja v krvi so bile ugotovljene tako pri ljudeh, ki živijo do sedem kilometrov stran od cementarne, kot pri tistih, ki so pogosto uživali izdelke iz doline Krčice. Ugotovitve preiskave so pokazale jasno povezavo med izpusti iz cementarne in obremenitvami krvi s HCB-jem pri ljudeh. Potrebne so bile nadaljnje preiskave krvi pri otrocih in mladostnikih. Prizadete osebe so prejele posebna priporočila. Preiskava je tudi pokazala, da mejne vrednosti HCB-ja v skladu z živilsko zakonodajo ne nudijo zadostne zaščite za ljudi, ki so že izpostavljeni. Helmut Burtscher, okoljski kemik iz organizacije Global 2000, je dodal, da je na podlagi poročila mogoče sklepati, da vseevropske omejitve HCB-ja v hrani sploh niso varne.
V začetku junija 2015 je Zvezna dežela Koroška s takojšnjim učinkom ustavila izkopavanja na deponiji podjetja Donau Chemie v Mostiču. Krizni koordinator onesnaženja s HCB-jem Albert Kreiner je dejal, da so razlog za odločitev povečane vrednosti heksaklorobutadiena (HCBD), ki so jih izmerili na območju. Za okoliške prebivalce ni bilo nevarnosti za zdravje, vendar pa se je prebivalcem v radiju dveh kilometrov odsvetovalo uživanje doma pridelane hrane.
RAZPRAVE O SANACIJI DEPONIJE V MOSTIČU
Predstavniki dežele Koroške, Zvezne agencije za okolje, Zveznega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda, podjetja Donau Chemie in cementarne v Vetrinjah so na srečanju v juniju 2015 razpravljali o nadaljevanju sanacije deponije v Mostiču. Predstavljeno je bilo pet možnosti, in sicer enkapsulacija odlagališča, premestitev materiala na varno odlagališče v Nemčiji, sežig v cementarni v Vetrinjah, sežig v drugi cementarni, tudi izven Avstrije, in izgradnja ter sežig odpadkov neposredno na odlagališču.
Čeprav je Greenpeace konec maja 2015 na podlagi štirih negativnih vzorcev sena, podal mnenje, da travniki niso več onesnaženi, so sredi junija 2015 štiri kmetije na podlagi kontaminiranih vzorcev še naprej uničevale pridelano mleko.
Dan pred načrtovano okroglo mizo na temo deponije v Mostiču je iniciativa Prihodnost doline Krčice na tiskovni konferenci jasno zavrnila idejo o sežiganju kontaminiranega apna v dolini. Okoljski referent Rolf Holub Grüne je prebivalcem sporočil, da je v igri več konceptov. Pri vsakem scenariju naj bi se upoštevali tudi vplivi na okolje in njegov socialno-ekonomski učinek. Po ocenah strokovnjakov bi lahko različni koncepti čiščenja deponije stali tudi do 30 milijonov evrov, a po mnenju zvezne dežele denar ne bo na prvem mestu pri iskanju najustreznejše rešitve.
8. julija 2015 je potekala okrogla miza, na kateri je bila predstavljena študija, ki jo pripravila Zvezna agencija za okolje, v kateri so predstavljeni možni scenariji sanacije deponije AltlastK20. V njej so poleg možnih scenarijev predstavljeni tudi njihovi učinki na okolje in ocenjeni stroški izvedbe. Okrogle mize so se udeležili okoljevarstveniki, uradniki, politiki ter predstavniki w&p Zement in Donau Chemie.
Podjetje Donau Chemie je pričelo s pripravami izdaje vseevropskega razpisa za odstranitev kontaminiranega gašenega apna, saj cementarna v Vetrinjah odpadka ne namerava več uničevati. Odstranitev naj bi bila sofinancirana iz sklada za sanacijo onesnaženih območij. Predstavniki podjetja Donau Chemi so tudi sporočili, da bo proti cementarni sprožen pravni postopek, saj je cementarna kršila zaveze iz pogodbe o sežiganju odpadka. Cementarna je od pogodbe enostransko odstopila že decembra prejšnjega leta.
Konec julija 2015 so s podjetja Donau Chemie naznanili, da bi se 490 ton rahlo onesnaženega gašenega apna prepeljalo in skladiščilo na deponiji Paulisturz v bližini rudnika Erzberg na avstrijskem Štajerskem. Odpadek bi prevzelo podjetje za recikliranje komunalnih odpadkov Eisenerz (nem. Eisenerzer Restmüllverwertungs GmbH). Že naslednji dan pa je predstavnik podjetja v Eisenerzu napovedal, da odpadkov ne bodo prevzeli. Na odločitev uprave naj bi vplival pritisk politikov, še posebej pa neodobravanje županje mesta Eisenerz Christine Holzweber iz vrst SPÖ.
Deželna politika Beate Prettner (SPÖ) in Rolf Holub (Grüne), predstavniki organizacij Greenpeace in Global 200 ter drugi strokovnjaki, so na informativni prireditvi v kraju Svinec (nem. Eberstein) odgovarjali na vprašanja približno 160 udeležencev dogodka. Za vznemirjenje je poskrbela še vedno nerešena problematika odlagališča.
OBLJUBE IN AKCIJE V DOLINI KRČICE
Na informativnem dogodku v avgustu 2015 je deželni svetnik Rolf Holub prebivalcem zagotovil, da bo država v primeru tožb prevzela strankarski položaj za vse oškodovance. Po njegovem bodo odgovorni za okoljski škandal odgovarjali. Hans Peter Hutter z medicinske univerze na Dunaju je menil, da je potrebno sprejeti strožje omejitve za vsebovanje heksaklorobenzena v hrani, saj se kar 90% onesnaževala v telo vnese s hrano. Opozoril je tudi na podcenjevanje psihosocialne komponente okoljskega onesnaženja. Nenehni stres, ki ga ljudje čutijo zaradi kontaminacije doline s HCB-jem, je po Hutterjevih besedah tudi škodljiv za zdravje.
Rezultati zadnjega vzorčenja so tudi pokazali, da trava v dolini Krčice ter sadje, zelenjava in oreščki iz domačin vrtov ne vsebujejo HCB-ja. Edina izjema so bila oljnata zelišča. Prebivalcem se je tudi svetovalo, naj ne uživajo bučnega olja in da kupujejo meso v trgovnih.
Konec avgusta so prebivalci doline Krčice znova protestirali proti sežigu odpadkov v dolini. Nekateri prebivalci se že nekaj časa vsak drugi petek odpravijo na protestni pohod od Malega Šentpavla do cementarne v Vetrinjah. Protestnica Isa Priebernig je dejala, da kot ekološka kmetica iz doline Krčice pod takšnimi pogoji in tveganjem zdravja za svojo družino v dolini ne vidi nobene prihodnosti. Prebivalci so gojili veliko nezaupanje do lokalne oblasti.
Dežela Koroška je v septembru 2015 namenila dodatnih 2,2 milijona evrov za oškodovance v dolini Krčice. Denar je bil namenjen predvsem kmetom, ki zaradi kontaminacije doline s HCB-jem več mesecev niso mogli prodajati svojih izdelkov. V skladu bo tako skupno 7,2 milijona evrov. Položaj lokalnih kmetov je bil tudi v tistem času zelo težak. Kljub temu, da je kontaminacija večinoma izginila, so imeli pridelovalci težave s prodajo.
ZAKONODAJNE SPREMEMBE
Koroška deželna vlada je v začetku septembra 2015 sprejela sklep o spremembi obstoječega zakona o presoji vplivov na okolje. Sosedje, ki jih projekt prizadene, bi imeli enako pravico do vložitve pritožbe, kot so jo do tedaj imele lokalne skupnosti, prijavitelji projekta in okoljske organizacije.
Cementarna v Vetrinjah se na pozive, da se prepove uporaba alternativni goriv, brani z grožnjami po zaprtju obrata. Po navedbah uprave cementarna z nadomestnim gorivom oz. odpadki, kot je odpadna plastika in komunalno blato z avstrijske Koroške in severne Italije, uspe za polovico zmanjšati stroške energije. Generalni direktor Wolfgang Mayr-Knoch je zagotovil, da bo obrat vlagal v zmanjšanje vplivov na okolje in prenehal s kurjenjem nevarnih odpadkov, ob tem pa je poudaril, da je brez uporabe alternativnih goriv ogrožen obstoj podjetja, ki zaposluje 220 ljudi. Tudi svet delavcev je pozval k zagotovitvi prihodnosti obrata. Okoljski referent Rolf Holub (Grüne) je dodal, da se bo deželna vlada v prihodnje zanašala na strog nadzor obrata.
Sestanek deželne vlade v oktobru 2015 se je osredotočal na ukrepe zoper onesnaženja s HCB-jem. Skoraj leto dni po njegovem razkritju je med ljudmi še vedno vladalo veliko negotovosti, še posebej glede lokalno pridelane hrane. Krvne preiskave so pokazale veliko obremenjenost nekaterih prebivalcev. Po novem naj bi poleg mleka in mlečnih izdelkov tudi za meso veljale strožje mejne vrednosti. Te so tudi do 100-krat nižje od zakonsko določenih vrednosti na ravni EU. Ob tem je okoljevarstvena organizacija Global 2000 pojasnila, da je trenutna mejna vrednost za meso v EU tako visoka, ker naj bi leta 2008 prišlo do napake pri usklajevanju mejnih vrednosti pesticidov po vsej EU.
Prebivalci so tačas brez zadržkov lahko uživali sadje, zelenjavo ter med, mleka in mesa pa ne. Lokalni izdelki so bili pod neprestanim nadzorom. V dolini Krčice je bilo v zadnjih nekaj tednih in mesecih odvzetih in analiziranih približno 7600 vzorcev. Izvajale so se tudi krvne preiskave prebivalcev. Nevladne organizacije in predstavniki Koroške deželne vlade so se soglasno zavzeli za kampanjo na ravni EU za splošno znižanje zakonsko določenih mejnih vrednosti HCB-ja v hrani.
MINILO JE LETO DNI OD RAZKRITJA ONESNAŽENJA
Leto dni po razkritju onesnaženja doline Krčice s HCB-jem čiščenje kontaminiranega odlagališča v Mostiču še vedno ni steklo, kar pa je po mnenju strokovnjakov in politikov predpogoj za zdravo prihodnost v onesnaženi dolini. Vmesna bilanca, ki jo je pripravila deželna vlada, navaja, da je še vedno potrebno vzorčiti meso s 134 kmetij. Krma ni bila več kontaminirana, prav tako mleko, ki ga je bilo takrat že mogoče znova prodajati.
Okoljski referent Rolf Holub (Grüine) je sporočil, da bo v prihodnjih tednih objavljen vseevropski razpis za sanacijo odlagališča. Cena čiščenja se giblje med 50-70 milijonov evrov, ki jo bo poleg kemijskega koncerna deloma sofinancirala tudi država. Sežiganje odpadka v cementarni v Vetrinjah je izključeno.
Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je poudaril, da so bili uvedeni številni ukrepi, ki naj bi onemogočali ponovitev takšnega onesnaženja. Notranja revizija je vse pregledala, preiskovalna komisija je preverila politično odgovornost, zvezno državno tožilstvo pa bo poskrbelo za morebitno kazensko odgovornost.
Deželna vlada je tudi obljubila poostritev inšpekcijskega nadzora, ki se bo v prihodnje izvajal v okviru celovitega pregleda, predvsem pri primerih, ki so jih iz različnih razlogov organi že obravnavali. Nadzori naj bi se v podjetjih izvajali, kolikor je le možno, nenapovedano. Oblikovale se bodo interdisciplinarne skupine strokovnjakov. Sledile naj bi tudi izboljšave na področju izmenjave informacij, kriznega upravljanja in komuniciranja. Opozicija je pri tem kritizirala, da pri spremembah ne gre za ”dosežke”, temveč za temeljne zahteve, ki bi morale biti že zdavnaj izpolnjene.
Vir: 1
NEREŠENO VPRAŠANJE O KONTAMINIRANEM APNU
Okoljska organizacija Greenpeace tako kot strokovnjak za odlaganje odpadkov Karl Lober z Univerze v Leobnu vztraja, da je sežig kontaminiranega apna pri več kot 800 stopinjah edina pravilna in trajnostna rešitev za sanacijo odlagališča in uničenje odpadka. Z okoljske organizacije smatrajo ostale možnosti, med drugimi tudi trajno skladiščenje odpadka na lokaciji deponije, kot prestavljanje težave za nadaljnjih 20 do 30 let. Ob tem tudi svarijo pred tem, da bi bili pogoji iz vseevropskega razpisa namenoma prezahtevni. V primeru, da se nihče ne prijavi, bi podjetje Donau Chemie to lahko uporabilo kot argument za trajno skladiščenje odpadka na deponiji.
Konec novembra 2015 je družbe Donau Chemie objavila vseevropski razpis. Greenpeace je pri tem izpostavil, da je 40.000 ton odpadka, onesnaženega s HCB-jem in živim srebrom, neprimernega za odlaganje. Pri ostalih 100.000 tonah pa ostaja odprta možnost trajnega skladiščenja na deponiji. Herwig Schuster iz organizacije Greenpeace je pojasnil, da bo podjetje do Božiča iskalo le interesente. Ti bodo v januarju prihodnjega leta prejeli ponudbe, ki ustrezajo konceptu podjetja Donau Chemie. V razpisu je tudi navedeno, da morajo biti cementarne, ki se prijavljajo, že najsodobnejše oz. da morajo pred sežiganjem onesnaženega materiala investirati v posodobitev proizvodnje. Zahteve vključujejo naknadno zgorevanje dimnih plinov, separatorje živega srebra in monitoring živega srebra. Po Schusterjevih besedah bo več cementarn v Avstriji od leta 2017 lahko sežigalo material. Tudi cementarna v Vetrinjah že vlaga v naknadno zgorevanje dimnih plinov.
Kemijsko podjetje Donau Chemie prebivalce. V izjavi za javnost so potrdili, da bi ob neuspelem razpisu poskrbeli za dolgoročno varnost odlagališča z ‘zapakiranjem’ deponije. Tudi Greenpeace ta načrt zavrača, in zahteva začasno skladiščenje odpadkov po višjih standardih, dokler niso izpolnjene tehnične zahteve za sežig. Do začetka maja 2016 naj bi bilo jasno, kako bo odlagališče strupenega gašenega apna v Mostiču sanirano.
RAZGRNITEV KONČNEGA POROČILA O OKOLJSKI KATASTROFI V DOLINI KRČICE
Preiskovalni odbor o okoljskem onesnaženju s HCB-jem je v petek, 11. 12. 2015, po dvanajstih javnih in 21 internih sejah ter obdelavi 21.000 strani dokumentov predstavil končno poročilo. Do okoljske katastrofe so privedle politične, upravne in operativne napake. Državno tožilstvo in sodišča bodo v prihodnje ocenili odgovornost cementarne oziroma odlagališča za onesnaženje doline Krčice s HCB-jem. Končno poročilo bo predloženo deželnemu parlamentu v potrjevanje.
Poročilo, ki je izpostavilo tudi napake v politiki, je bilo tudi v središču tokratne parlamentarne seje. Nekateri člani vlade so določene očitke zavračali, a je kljub temu koroški deželni parlament končno poročilo soglasno potrdil in deželni vladi naložil, da po potrebi vloži civilne tožbe.
Dunajski odvetnik Wolfgang List je zastopal 27 ljudi iz doline Krčice. Ljudje so pričakovali popolno razjasnitev onesnaženja s HCB-jem. Zaupanje državljanov v oblast in industrijo je po incidentu popolnoma izginilo. Zahtevalo se je milijon evrov odškodnine. List je izjavil, da je popolnoma nerazumljivo, kako je lahko država brez presoje vplivov na okolje cementarni dovolila sežgati 50.000 ton s HCB-jem onesnaženega apna. V dovoljenju naj ne bi bile zapisane niti vrste odpadkov niti snovi, ki nastanejo pri sežigu. Odvetnik je v imenu prebivalcev vložil ovadbe na korupcijsko tožilstvo. Tožilstvo bo preverilo delovanje Alberta Krainerja, deželnega kriznega koordinatorja v zvezi z onesnaženjem s HCB-jem, zaradi zlorabe položaja ter odgovornih v podjetjih Donau Chemie in cementarni v Vetrinjah, med drugim zaradi suma malomarnega in okolju nevarnega ravnanja pri ravnanju z odpadki.
Državno tožilstvo v Celovcu je konec decembra 2015 zaustavilo preiskavo proti državnemu koordinatorju za krizo HCB Albertu Krainerju. Odvetnik Wolfgang List je za glavne osumljence, poleg vloženih kazenskih ovadb, zahteval še hišne preiskave in razpisal preiskovalni pripor. Gospodarsko in korupcijsko državno tožilstvo se je izreklo za nepristojno in ovadbo posredovalo državnemu tožilstvu v Celovcu, ki je preiskavo zoper Krainerja ustavilo.
OSREDNJI NAČRT ZA DOLINO KRČICE
Osrednji načrt za dolino Krčice 2015+ je bil v januarju 2016 pripravljen in predstavljen na naslednji seji Koroške deželne vlade. Načrt je sestavila družba za regionalno upravljanje Kärnten Mitte skupaj s prebivalci, lokalnimi skupnostmi in podjetji v regiji, odobril pa ga je Odbor za prihodnost doline Krčice. Dokument je obravnaval vprašanja, ki so neposredno povezana s takratno okoljsko situacijo, kot je onesnaženo odlagališče K20, uporaba odpadkov v cementarni v Vetrinjah in potreba po sistematičnem okoljskem nadzoru. Da bi zagotovili dobro osnovo za trženje hrane v prihodnosti, je deželna vlada kupila lastno merilno napravo, ki bo zagotavljala nenehno testiranje mlečnih izdelkov v dolini. Trenutno poteka znanstvena raziskava, s katero bodo ugotovili, kako visoka je bila obremenitev prebivalstva. Z ukrepi kot je biomonitoring pa bi dosegli naravni opozorilni sistem za zagotavljanje neobremenjene prihodnosti.
Deželna vlada je na seji obravnavala osrednji načrt za dolino Krčice. Za izvajanje vseh projektov naj ne bi bilo na voljo dovolj sredstev. Za financiranje ne bo ustanovnjen posebni slad. Po besedah guvernerja Peter Kaiserja (SPÖ) bi se projekti razvijali in preučevali skupaj z državo in pristojnimi službami. Nato bo mogoče za te projekte pridobiti financiranje in pričeti z izvajanjem. Za razliko pa prebivalci zahtevajo tudi lasten sklad za dolino Krčice, iz katerega bi se črpala sredstva za posamezne projekte v dolini. Državna vlada je zagotovila, da bo denar tudi iz nekega projektnega sklada. Koliko točno, še ni znano. Zavračajo, da bi se sredstva iz sklada uporabila za sanacijo nastale škode, za financiranje čiščenja odlagališča v Mostiču ali sežiganja v Vetrinjah.
NEVAREN ODPADEK IN HCB ŠE VEDNO PRISOTNA V DOLINI
Generalni direktor Donau Chemie je v januarju 2016 sporočil, da bo najkasneje v začetku maja znano, kdo bo poskrbel za sanacijo odlagališča. Sicer pa v primeru, če na koncu ne bo sprejemljive ponudbe, bo kemijski koncern deponijo zapečatil. Prebivalstvo in okoljevarstveniki to so to možnost zavračali.
Skoraj istočasno je v dolini Krčice potekal tretji val krvnih preiskav prebivalstva. Michael Kundi z medicinske univerze na Dunaju je sporočil, da je razgradnja onesnaževala v krvi ljudi slabo raziskana. Pri ljudeh s povišanimi vrednosti toksina v krvi, še posebej tistimi, ki so bili nad avstrijskimi referenčnimi vrednostmi, naj bi se opravilo kontrolni pregled po šestih mesecih do enega leta. Dosedanji izračuni so pokazali počasnejši razpad toksina pri odraslih ljudeh kot predvideno. Pri odraslih se tako priporoča kontrolni pregled po nekaj letih, pri otrocih pa po približno letu in pol.
V aferi HCB se je v februarju 2016 odvil spor o vprašanju odgovornosti. Cementarna v Vetrinjah je zanikala kakršnokoli krivdo. Podjetje Donau Chemie je obtoževala, naj bi cementarni predalo odpadke brez ustrezne označitve nevarnosti, kar je vzrokovalo napačni termični obdelavi odpadka. Kemični obrat pa je trditev, da modro apno ni bilo pravilno deklarirano, označilo za »neutemeljeno«. V cementarni naj bi že od samega začetka poznali obremenitve materiala in bili seznanjeni s pravilno obdelavo odpadka. Ko je onesnaženje v jeseni 2014 prišlo v javnost, naj bi predstavniki cementarne v sporočilu za javnost priznali, da so gašeno apno v proces vnašali na točki, ki glede na temperaturo ni bila idealna za s HCB-jem kontaminiran odpadek. Odvetnik Wolfgang List, ki zastopa prizadete prebivalce deoline Krčice, dodaja, da bi cementarna najkasneje med predpisanim vhodnim pregledom blaga morala opaziti, da imajo opravka s kontaminiranim materialom. To po njegovem mnenju omogoča le dva zaključka, ali odgovorni v cementarni niso opravili ustreznega pregleda materiala, kar je skrajno malomarno, ali pa je bil material analiziran, a ga je cementarna kljub kontaminaciji s HCB-jem narobe uporabila. Odvetnik je napovedal vložitev večmilijonske tožbe v začetku marca. V odzivu so predstavniki cementarne trdili, da so bili narejeni vsi potrebni inšpekcijski pregledi, a glede na izdana obvestila pregled vsebnosti HCB-ja ni bil potreben.
V februarju 2016 so bile opravljene krve preiskave prebivalcev doline. Pri 93 ljudeh so bila odkrita odstopanja v vsebnosti HCB-ja v krvi. Obremenitev se od zadnjega testiranja ni zmanjšala, temveč je ostala enaka. Še vedno so ostala v veljavi priporočila za uživanje živil, ki ne vsebujejo HCB-ja.
V aprilu je izšlo končno poročilo monitoringa posebej onesnaženih kmetij, ki se je pričelo takoj po tem, ko se je novembra 2014 izvedelo za onesnaženje. Krma in mleko sta čista, v mesu pa so v tem času vrednosti znatno padle. Deželni agrarni referent Christian Benger (ÖVP) je pri izidu poročila dejal, da je bil zamuden ukrep menjave krme glede na rezultate testiranj uspešen. Monitoring se je na tej točki še vedno opravljal za 65 živinorejskih kmetij. Poostrenega nadzora so deležni tudi kmetje v okolici odlagališča v Mostiču, kjer so še vedno shranjene ogromne količine strupenega apna. Rešitev za odlagališče še ni znana.
V dolini Krčice se bo še do konca leta pričel pilotni projekt. Za boljše spremljanje in določevanje onesnaženosti okolja bodo naseljene čebelje družine. Čebele se pogosto uporabljajo za spremljanje stanja v okolju, ker absorbirajo onesnaževala neposredno iz vode, zraka ali posredno iz cvetličnega nektarja in cvetnega prahu. Cvetni prah, med in čebelji vosek se nato lahko uporabi za prikaz obremenitve okolja z onesnaževali. Okoljski referent Rolf Holub (Grübe) navaja, da bi bilo poleg HCB-ja, mogoče zaznati tudi druga onesnaževala.
KONČNA ODLOČITEV GLEDE SANACIJE ODLAGALIŠČA
Kemijski koncern Donau Chemie je v maju 2016 sporočil, da je bil vseevropski razpis za odstranitev s HCB-jem onesnaženega gašenega apna razveljavljen. Deželni referent za okolje Rolf Holub (Grüne) je pojasnil, da se je na razpis prijavilo več tujih podjetij, a nobeno ni moglo ali želelo izpolniti visokih pogojev. Dodal je , da je zapečatenje odlagališča najvarnejši način za trajnostno preprečevanje emisij v zrak in vodo. Ob tem pa je poudaril, da je to le začasen ukrep in ne dokončna rešitev. Lastnika odlagališča Donau Chemie in okoljskega ministra Andräja Rupprechterja je pozval, da nadaljujejo pogovore o možnostih čiščenja deponije. Tudi Herwig Schuster iz Greenpeaca je poudaril, da mora biti ograditev odlagališča, ki velja za enega najnevarnejših v Avstriji, samo začasna rešitev, saj je 100% nepropustnost odlagališča nemogoče zagotoviti. Prostor je že zaradi bližine Krke in podtalnice neprimeren. Okoljsko ministrstvo je zagotovilo, da je ograde možno postaviti v samo enem letu, kar prihrani čas pri iskanju druge rešitve. Strinjajo se, da je sežig najbolj smiselna rešitev, ob tem pa poudarjajo, da onesnažena voda in plini ne morejo uhajati.
Na okrogli mizi so se predstavniki vlade, skupaj s strokovnjaki in drugimi deležniki dogovorili, da bo odlagališče strupenih odpadkov v Mostiču najkasneje do leta 2017 zavarovano. Načrtovano čiščenje odlagališča ni uspelo, zato bo 140.000 ton s HCB-jem onesnaženega apna verjetno dlje časa skladiščeno na odlagališču K20. Odlagališče bo urejeno z betonskimi zidovi za izolacijo onesnaženega materiala iz okolja. Začetek del je predviden še v letu 2016. Generalni direktor podjetja Donau Chemie Franz Geiger je dejal, da je tehnični postopek popolnoma varen. S tesnjenjem odlagališča naj bi bil zrak na območju Mostiča brez onesnaževal do konca leta 2016, voda pa do konca leta 2017. Na internetu bodo na voljo podatki za spremljanje kakovosti vode in zraka, ki ju nenehno preverjata dežela Koroška in Donau Chemie.
NESKLADJA PRI ANALIZI ZEMLJIN
Odvetnik Wolfgang List je na novinarski konferenci predstavil rezultate vzorčenj iz doline Krčice. Koncentracije onesnaževala so bile višje od rezultatov državnih meritev. V dolini je bilo odvzetih skupno 80 vzorcev. Rezultate je navzkrižno preveril priznani zvezni inštitut. List je povzel, da so na istem vrtu rezultati deželne oblasti pokazala raven 0,54 mikrograma heksaklorobenzena, meritev, ki jo je naročil List, pa 2,7 mikrograma. Najvišja vrednost, in sicer 21,2 mikrograma HCB-ja, je bila izmerjena nad obratom, v delu naselja z ledinskim imenom Pemberg. Te površine uporabljajo ekološki kmetje. Po poročanju očividcev je deželna raziskava vzorce jemala pri večji globini. Od države neodvisno vzorčenje, ki je poleg travnikov in pašnikov, vključevalo tudi gozdove, je pokazalo prekoračene vrednosti HCB-ja v zgornjem sloju tal. List je napovedal, da pripravlja dve tožbi zoper podjetji in Republiki Avstriji. Ena naj bi se nanašala na domnevno škodo v gozdu, pri drugi pa gre za skupinsko tožbo, vredno 150 milijonov evrov za oškodovane prebivalce.
Na deželni ravni so očitke zavračali in poudarjali transparetno delovanje. Pri vzorčenju naj bi upoštevali smernice Univerze za naravne vire in biosistemske vede na Dunaju (nem. Universität für Bodenkultur Wien). Meritve so bile izvedene skladno s ÖNORM standardom (slv. Zakonsko določen avstrijski standard za proizvode in storitve). Deželni svetnik Rolf Holub (Grüne) je pojasnil, da se po standardu vzorči na različnih globinah. Po ÖNORM-u morajo biti njive in vrtovi vzorčeni na globini od nič do 20 centimetrov, na travnikih pa je priporočljivo od nič do deset centimetrov.
Cementarna v Vetrinjah je po kritikah odvetnika Lista naročila izvedensko mnenje. Skladno s tem je cementarna naročila analizo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je obremenjenost z onesnaževalom bistveno manjša od poročila, ki ga je predstavil odvetnik, in nekoliko pod vrednostmi, ki so bile lani izmerjene po naročilu dežele Koroške. Da bi še natančneje določili že obstoječe ozadje prisotnosti snovi v okolju, so bile zbrane primerjljive vrednosti, ki so bile na voljo ne samo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji. Zvezna agencija za okolje je ugotovitve v poročilu potrdila. Predstavniki obrata so tudi sporočili, da je bilo kontaminirano seno, ki se je zapakirano v folije na tej točki še vedno skladiščilo na območju cementarne, pregledano. Z oblastjo naj bi se dogovorili o nadaljnjih postopanjih. Cementarna je za odstranjevanje posledic onesnaženja s HCB-jem investirala že 3,5 milijona evrov.
ODPADNI PRAH ZA GRADNJO GOZDNIH CEST
Konec julija 2016 je Državljanska pobuda ‘Rešimo doline Krčice’ vnovič vložila pritožbo proti cementarni v Vetrinjah. Gre za domnevno nevaren pepel iz cementne peči, ki naj bi bil uporabljen nezakonito in s tem ogrožal okolje. Ta pepel naj bi zakopali pri gradnji cest.
V cementarni se na očitke branijo, češ da naj bi vnovič šlo za poskus povzročitve škandala. Trdijo, da je bila uporaba prahu iz obvodov zakonita in nenevarna za okolje. Prah je bil uporabljen po avstrijskem standardu za zavarovanje lastnih gozdnih cest. Generalni direktor w&p Zement Wolfgang Mayr-Knoch je sporočil, da je cementarna izdelek pripravila po predpisih, gradbeno podjetje pa ga je uporabilo za izvedbo stabilizacije ceste. Pri tem je bilo upoštevano, da se deset odstotkov odpadka doda vezivom nosilne plasti. Izdelek se je prodajal tudi gradbenim podjetjem.
Odvetnik Wolfgang List je sporočil, da so rezultati dveh poskusnih vrtanj v gozdu v bližini naselja Mali Šentpavel pokazala visoka preseganja snovi kot so krom, baker, selen, fluor, klorid in nitrit ter nenavadne vrednosti PH-ja. Pri tem pa ni bilo znano, če je odpadek dejansko prišel iz obrata v Vetrinjah ali katere druge cementarne. Obstajala naj bi tudi zanesljiva priča, ki je v letih 2008, 2010 in 2012 opazovala, kako so v cestno konstrukcijo vnašali velike količine prahu in o tem obvestila deželno vlado. Albert Kreiner iz koroške deželne vlade je očitke zavrnil in poudaril, da je okoljski oddelek po anonimnem namigu izvedel preiskavo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil material na dotičnem mestu pravilno vgrajen. Ob tem ni zanikal možnosti, da je na drugih mestih prišlo do morebitnih nepravilnosti.
Deželni koordinator onesnaženja Albert Krainer je na kritike proti deželnim oblastem odvrnil, da sta tako okrožje Šentvid ob Glini kot ministrstvo za okolje odobrila uporabo prahu. Deželna oblast je najela strokovnjake, ki bodo preverili, ali so bile specifikacije iz dovoljenj upoštevane. Predstavnik cementarne Wolfgang Mayr-Knoch je ob tem zagotavljal, da uporabljen prah iz obvodov ni nevaren odpadek. V družbi dodajajo, da se prah uporablja le kot dodatek k cementu, ampak služi tudi kot vezivo za proizvodnjo pustega betona, za polnjenje opuščenih rudniških rovov ali tlakovanje cest.
ODPRAVLJANJE POSLEDIC SE NADALJUJE
V juliju 2016 je po skoraj letu in pol lokalna mlekarna Sonnealm znova proizvajala izdelke izključno z mlekom s kmetij v dolini Krčice. Lokalne kmete je novica zelo razveselila. Odločitev je sledila na podlagi večmesečnih analiz in testiranj. V času, ko je bilo mleko iz doline nedostopno, so uporabljali ekološko mleko iz štajerske pokrajine Murau.
Podjetje Wietersdorfer Holding je znova v črnih številkah. Novica prihaja po tem, ko so v maju 2016 v podjetju Hobas v Malem Šentpavlu, ki se ukvarja s proizvodnjo cevi in prav tako sodi v skupino Wietersdorfer, odpustili 75 od skupno 197 zaposlenih. Iz vodstva so sporočili, da so jih v prestrukturiranje prislilile slabe razmere na trgu. Županja naselja Gabriele Dörflinger (SPÖ) je dejala, da je to za prebivalce doline velik udarec, saj prav vsako delovno mesto šteje.
Deželna vlada je na zadnji seji v avgustu 2016 prenesla sredstva iz sklada za onesnaženje s HCB-jem v tako imenovan Sklad doline Krčice. Na voljo je bilo skoraj 1,5 milijona evrov. Odbor za prihodnost doline Krčice je predstavil načrte za ponovni zagon regije, ki se sicer je že pred onesnaženjem spopadala z izseljevanjem ter težavami v gospodarstvu in turizmu. Da bi okoljski škandal res postal preteklost, je prvi projekt okoljski biomonitoring, ki bi se odvijal naslednjih 10 let. Naslednji projekt je zagotovitev širokopasovnega dostopa do interneta. S tem bi dolina ponovno postala privlačna za gospodarstvo. Ob tem so predstavniki odbora vse prebivalce pozvali k prispevanju svojih idej.